Prisrčna sobota v SReČNI hiši No, pa se je zgodil 2. dan odprtih vrat društva ONKRAJ UTVAR, katerega članica sem tudi sama. Tokrat je bilo sobotno popoldne in večer v SReČNI hiši v Novi Gorici. Srčen dan, kot pritiče Sr/e/čni hiši. Popoldan, obsijan s soncem, se je prevesil v večer s srebrno rastočo luno. S soncem obsijane so bile tudi sobe, kjer se je dan odvijal. Bela, sončna, rumena, modra so sijale v vsej svoji lepoti. Pa ne samo zaradi sonca, temveč tudi zaradi energij, ki so se spletle in povezale na tem dogodku. Najprej sem vstopila v belo sobo, kjer so 4 mlade ženske pripravljale prostor za svoje masaže, ki so nam jih kasneje predstavile in izvajale. Soba je sijala od sonca in lepote. Krasne rute in svečke ter travniške rožice so pričarale prav posebno vzdušje, ki se ga je nalezel sleherni obiskovalec. Rumena soba je prekipevala od izdelkov izpod rok Eve in Petre. Čudovita, blago dišeča mila, čaji, pripravki Bachovih kapljic, sivkine esence in hidrolati so nežno vabili, da jih poskusiš, da se namiliš, da si v posteljo in na blazino kaneš eterično olje. Petrini lovilci sanj te naravnost očarajo in popeljejo v deželo sanj. Ogrlice in zapestnice, prstani in čestitke te ne pustijo hladnega. Prav vabijo te, da jih kupiš. Modra soba pa je vabila s svojo energijo tetovaž iz kane, ki jih je Apolonija risala na roke tistih, ki so hoteli začutiti esenco te rastline. V tej sobi, katere botra sem, sem preživela ves popoldan. To je soba prehodnega značaja, vsakdo se tako ali drugače znajde v njej. Bodisi otroci, ki so si dali duška s skrivalnicami, tekom … ali s 'tetoviranjem' s kano. Te iskrive oči, ki so opazovale Apolonijo, ko je ustvarjala, kar so si deklice izbrale, so me očarale. Koliko iskrenosti in iskric je v njih. Tistih iskric, ki v človeku zanetijo ogenj. Ne more si kaj, da se ne bi veselil in igral s tem iskrivim ognjem v očeh otrok, ki pristno, zvedavo sprašuje, se veseli in otroško 'modruje'. Veliko smeha in radosti so prav otroci vnesli v ta dan. Zvečer pa so s tako vnemo žrebali nagrade, ki jih je dobil sleherni obiskovalec tega dogodka. In ni jih bilo malo.  S kakšno vnemo so se v glavnem deklice, stare od 4 do 6 let lotevale izdelovanja lovilca sanj. Izbirale so barvne preje, perlice, ki so jih vtkale v mrežo ter perje, ki je viselo z lovilcev. Njihovi spretni prstki so včasih zasenčili prste starejših damic, ki so se tudi lotile izdelave. Tudi sama sem poskusila, dobila nekaj koristnih napotkov od Petre, a svojega lovilca nisem uspela dokončati. So mi pa deklice pokazale svoje končne izdelke in moram priznati, da so bili čudoviti. Za ostale dogodke mi je zmanjkalo časa. Pa so bili izjemno zanimivi. Astrološko predavanje, potopisno predavanje Camino, ponovna povezava, izjemne masaže, no ene sem bila deležna vsaj za pokušino … so ušli mojemu ušesu in očesu. Nič hudega, zato pa so bili drugi obiskovalci deležni le-tega. Za zaključek pa mini koncert kantavtorja Matije, ki ga že dobro poznam, vrhunec dogajanja. S svojim glasom in kitaro nas je popeljal v svet glasbe, ki ga obožuje. Meni je seveda zvabil solze v oči že s prvo pesmijo Hallelujah, ki je vedno znova in znova tista, ki me popelje v čase, ki so za mano, a ostajajo za vedno zapisani kot lep spomin v mojem srcu. Na koncu smo skupaj zapeli Dan ljubezni, se objeli in poslovili bogatejši za krasna srečanja, izmenjave darov in energij. Pa nasvidenje drugo leto, smo si rekli in se razkropili vsak na svoj konec, ki mu je najljubši. Jaz s svojim motorčkom kar v naročje svojega doma in tople postelje. Bogata in sproščena in predvsem zahvalna. Hvala vsem, hvala tebi, Maja! Zarja Trkman Preberite še: |
|
Spletni čas nastaja pod okriljem Društva VNL  Ste za kreativno pisanje? Kliknite na 365 tem!    |
|
Vse pravice pridržane. Vsi likovni elementi, fotografije ter besedilo na teh straneh so avtorsko delo. Reproduciranje ni dovoljeno brez predhodnega pisnega dovoljenja.
Copyright © Kulturno društvo VNL, vse pravice pridržane
