Prostovoljstvo ali "delo osvobaja človeka"

Prostovoljstvo ali "delo osvobaja človeka" Sprašujem se, ali delo res osvobaja človeka. Po moje ga osvobaja. Ne morem pa mimo dejstva, da nekdo, ki hoče delati, in to celo zastonj kot prostovoljec, tega ne more početi. Moja preprosta logika tega ne more in ne more razumeti.  Naj osvetlim zgodbo, ki se je zgodila trem mladim, ki so se podali na pot, ki je vse prej, kot lahka v tej preljubi deželici na sončni strani Alp. Dogaja se v neokrnjeni naravi, sredi tako lepe Trnovske in Banjške planote, konkretneje na Lokvah, ki so v sedemdesetih in osemdesetih letih naravnost cvetela tako v zimskem kot tudi v spomladanskem času. Takrat je bilo res veliko snega in se je marsikateri prihodnji skakalni ali smučarski šampion (recimo Jure Franko) prav tam naučil smučati ali skakati, tam so organizirali nič koliko tečajev za vaditelje in učitelje smučanja, ki so bili res kakovostni (vem iz lastnih izkušenj, saj sem prav na Lokvah pridobila naziv vaditelja smučanja). Raj na zemlji bi lahko rekla, so bile tedanje Lokve.  Fotografija: Wikipedia Danes si troje mladih, zagnanih ljudi prizadeva Lokvam povrniti nekdanji sijaj, ki so bile prava Meka tudi za zamejce in Italijane tržaške pokrajine. Poleti so se hladili v senci mogočnih dreves, pozimi in ob koncih tedna so otroke pripeljali na njihovo najbližje smučišče, ki je bilo res primerno za učenje smučanja.  No: troje mladih je ustanovilo Zavod Turistično središče Planota in najelo Penzion Planota od Evroinvesta v stečaju (da, prav ste prebrali, od tistega, ki je zgradil zloglasno stolpnico Eda sredi Nove Gorice). Vse svoje prihranke so ti mladci porabili za obnovo penziona, ki poleg restavracije ponuja tudi 20 prenočišč v šestih sobah s kopalnico, pa tudi savno si gostje lahko privoščijo. Penzion Planota je začel obratovati 20. oktobra lani. Ljudje so izredno zadovoljni s ponudbo, v glavnem domačih jedi, ki jih dandanes marsikdo pogreša. Skupaj z domačini, ki jim ni vseeno za Lokve in BIT planoto, dorečejo marsikatero odločitev, kako naprej, kako zopet vzpostaviti Lokvarski raj. In sicer ob prasketanju ognja v velikem kaminu sredi restavracije.  Ti mladi so sklenili pogodbe o prostovoljnem delu, pa se je zataknilo pri inšpektorici, mislim, da tržni, ki jim je rekla, da pa tako ne bo šlo. Morajo se zaposliti in ne morejo prostovoljno delati. Po besedah teh mladih, zagnanih ljudi, bi, če bi se zaposlili, propadli v dveh mesecih.  Zastavljam si vprašanje, kam pelje politika to državo. Zakaj na vse načine preprečuje mladim, da bi delali, in to celo zastonj, da bi vlagali v projekte, ki so smiselni, ki vodijo ljudi nazaj k naravi, v še dokaj neokrnjen del Slovenije, med drevesa, na sonce, med zasnežene travnike in pašnike, med petje ptic in poslušanje vetra, to tako čudovito melodijo sveta.  Le kam gre ta naš planet in z njim človeštvo, če ne znamo več biti malo manj po črti zakona in malo več po »zakonu« človečnosti, spoštovanja in razumevanja.  Zarja Trkman