MENU‎ > ‎Vse-eno‎ > ‎Objave-Vse-eno‎ > ‎

Tako drugačni, tako posebni, januar 2017

objavljeno: 20. jan. 2017 05:21 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 20. jan. 2017 05:29 ]


Tako drugačni, tako posebni 


Kulturni dom Nova Gorica nam je ponudil zelo poseben dogodek, vrhunsko predstavo kitajskih umetnikov, vrhunskih glasbenikov in pevcev kitajske pokrajine Junan. Tako drugačni, tako posebni, je moj opis po vsem svetu priznanih imen tradicionalne kitajske glasbe. Zelo drugačni, zelo posebni. 



"Junan je kitajska provinca znana po zelo visoki etnični raznolikosti, saj v njej živi kar 25 etničnih skupin. Glasbena zasedba “Glasovi pokrajine Junan” (“The Voice of Yunnan”) je bila ustanovljena na pobudo slavne kitajske sopranistke Jin Xiaofeng in je sestavljena iz množice različnih umetnikov, pripadnikov različnih nacionalnih etničnih manjšin, ki ohranjajo staro glasbeno ter kulturno dediščino pokrajine. Njihov dirigent je znan kitajski skladatelj Zou Hang. Med sodelujočimi so tudi priznana imena tradicionalne kitajske glasbe: Yue Muguo, Gen Xiaoer, JinXiaobai, Gao Hongzhang, Ge Sangdunzhu."

Povabilo KD Nova Gorica me je pritegnilo. Moja visoka pričakovanja so se izpolnila in povsem prepričala o poslanstvu skupine "The Voice of Yunnan". S kakšnim žarom, liriko, ki poda občudovanje življenja, naravnih pojavov, vsega živega, ljubezni ... so nas kitajski izvajalci popeljali v svojo lepo domovino ni vredno izgubljati besed … preselili smo se tja, na Kitajsko, uživali v njihovi glasbi, plesu, umirjenih gibih, smehu, ki smo mu pritegnili.


Nalezljivo! Potem je tu še barvitost glasu, zvokov prav posebnih instrumentov, posebnih tolkal, brenkal in pihal … in njihovi kostumi, barviti, sončni, modrozeleni, rumeni, oranžni zeleni, paleta mavrice, ki me je popeljala v srce te zanimive dežele. V bogastvo, ki ga ponuja narava, ki nam jo da ljubezen, ki jo je bilo čutiti v vsaki pesmi.

Kapljico vode, liste hruške, pesem konjskih pastirjev, si občutil, slišal v ljudskih napevih. Gore so se jasno zarisale na obzorju, Sonce in Luna, zvezde v rimski cesti, vesolje v vsej njegovi skrivnostnosti, vse to in še več so nam pričarali Kitajci, mojstri svojega poslanstva: približati nam svojo umetnost, naravne danosti, nam maloštevilnemu narodu, ki pa, tako kot oni, znamo ceniti lepote pokrajine, pa kjerkoli že se ta nahaja.

Rimska cesta, lotusov cvet v vodi, svilena nit raste pred mano. Luna je krog, ki visi na nebu, lotusov list je krog, ki raste v vodi. Ogledalo je krog pred mano.

Poglej vanj, ne zakrivaj si oči, sprejmi vse, kar vidiš v zrcalu. Kot da so mi nastavili zrcalo, ti kitajski mojstri svojega poklica. Kaj pa vam, se je tudi tako zazdelo? Moji prijateljici, ki se je odzvala mojemu vabilu na ta izjemni večer, se je podobno kot meni, zazdelo tako.

Vejica bambusovega cveta je v mesečini čudovita in nežna. Lepo dekle v hiški iz bambusa sije kot legendarni biser. Nežna in lepa kot smaragdna meglica me vabiš v svoje naročje. Zakaj ne odpreš okna, vpraša mlad fant v "Vejici bambusovega lista v mesečini".

Čar vode, Mati Luna … so naslovi ljudskih pesmi. Fantje in dekleta pojmo in plešimo, igrajmo se, očarani od lepote gibanja teles deklet, dekleta so srečna.

Pojmo, plešimo, je bilo ob koncu večera povabilo, ki so ga nekateri poslušalci sprejeli in zaplesali ter zapeli skupaj z umetniki.

We are the World, we are the children, poje pesem. Ne pozabimo, da smo otroci sveta.

Plešimo, pojmo smejmo se, držimo za roke, sklenimo krog okoli Zemlje, tega čudovitega modrozelenega planeta. Objemimo to žarečo kroglo. Kje si Človek, bel, črn, rumen, rdeč, pisan kot mavrica. Ne pozabi na LJUBEZEN.




Napisala: Zarja Trkman
Fotografije: arhiv Kulturnega doma Nova Gorica