MENU‎ > ‎Vse-eno‎ > ‎Objave-Vse-eno‎ > ‎

Velika noč, avtorica: Zarja Trkman

objavljeno: 28. mar. 2016 06:42 avtor: Spletni čas - Inovelmedia   [ posodobljeno 28. mar. 2016 23:41 ]
Moje videnje Velike noči, največjega krščanskega praznika 

Moram priznati, da slabo oz. skoraj nič ne poznam Biblije, pa čeprav jo imam doma, in sicer zadnji prevod iz hebrejščine v slovenščino izpred dvajsetih let. Poklonila mi ga je sestra Katarina ob mojem ponovnem rojstvu, pred skoraj natanko 20.-imi leti.

Nisem proti kakršnemu koli verovanju, kakršnikoli religiji, … Vse, prav vse sprejemam. Sama sem bila vzgojena v ateističnem duhu. Moj oče je bil predan komunist, španski borec. Predan je bil ideji o enakosti in enakopravnosti, ki jo je komunizem propagiral oz. je idejo propagirala takratna partija. Tik pred smrtjo (umrl je januarja 1987) pa je bil globoko razočaran nad komunistično idejo, ki so jo tedanji veljaki vneto propagirali in je bil vesel, da kljub pritiskom vseh okoli mene (že v gimnaziji in pozneje v službi) nisem podlegla tej indoktrinaciji. Ostala sem zvesta svojim načelom, ki sem si jih izoblikovala v ljubeči družini, ob dragem očetu in materi, ki sta bila vzor meni in obema polsestrama. Vzgajala sta nas v spoštovanju in razumevanju vseh ljudi ne glede na veroizpoved, raso, barvo kože, …

Hvaležna sem jima za ta sporočila, ki sta jih med nas pošiljala s svojimi mislimi, besedam, dejanji, …

Če je Velika noč največji katoliški praznik, potem spoštujem tako običaj kot tudi ljudi, ki ta praznik praznujejo. Tudi sama sem pobarvala dve jajčki, ki zdaj krasita mojo mizico v dnevni sobi. Pobarvala sem jih v družbi ljudi, ki slavijo Veliko noč. Spoštujem in razumem jih, zato sem se tudi udeležila "klepetalnice", na katero sem bila povabljena in na kateri smo izdelovali pirhe. Moji dve pisanici sta v barvi mavrice, eden ima še metuljčke in rožice kot znanilce pomladi.

Nečesa pa vendarle ne razumem. Čemu post pred Veliko nočjo, potem blagoslov hrane pri maši na velikonočno nedeljo, potem pa pretirano konzumiranje vseh vrst hrane, čemu toliko nepotrebnih nakupov vsega balasta, ki jih ponujajo veleblagovnice. Od vseh vrst potice, šunke, ogromnih čokoladnih jajc za otroke, kičastih pirhov in raznih okraskov, zajčkov in še bi lahko naštevala.

Fotografija: Katarina Vuga; bosonogi sandalci so delo Zarja Trkman, 2015


A ne bi bilo najbolje praznovati tega velikega krščanskega praznika v družini ob izdelovanju pisanic z otroki, ob peki domačih piškotov, ob nabiranju regrata, ob kuhanju preprostega kosila in ob izletu v naravo, ki ponuja prav vse, kar človek potrebuje za čudovito življenje na tem prekrasnem zelenomodrem planetu.

Daleč od ponorelega sveta. V naravi, v tišini, v objemu tistih, ki jih imamo radi.


avtorica: Zarja Trkman