"Zarota tišine", napisala: Zarja Trkman, december 2016

MENU‎ > ‎Vse-eno‎ > ‎Objave-Vse-eno‎ > ‎

"Zarota tišine", napisala: Zarja Trkman, december 2016

objavljeno: 6. dec. 2016, 01:17 avtor: Spletni čas [ posodobljeno 6. dec. 2016, 07:01 ]

"Zarota tišine" v smrtni tišini

Fotografija: Damir Ipavec

Plesno gledališka predstava Zarota tišine je nastala pod okriljem MN Dance Company v koprodukciji s SNG Nova Gorica. Luč sveta je zagledala konec novembra 2016. In to več kot odlično. Občinstvo je bilo tako prevzeto, da je mlade ustvarjalce nagradilo s stoječimi ovacijami, kar je nedvomno veliko priznanje. Med predstavo je bila smrtna tišina, lahko si slišal le dihanje 2-letnega fantka, ki je sedel mamici v naročju tik pred mano. Spremljal je dogajanje na odru z neprikritim zanimanjem, v tišini, molče, kot da bi poznal naslov predstave. Kasneje sem od Siniše Bukinac (najstarejšega plesalca v predstavi, ki je bil učitelj tako Nastji kot tudi drugim) zvedela, da je ta otrok njegov sin, ki Siniši zdaj predstavlja glavno preokupacijo, srečo in radost, poleg plesa, seveda.

Zarota tišine je krasna kombinacija giba, glasbe in besede. Besede je malo, a vseeno da slutiti, kaj je njeno sporočilo. V Bibliji piše, da je najprej bila beseda. To bi nedvomno lahko ovrgli, saj sta gib in glasba pred njo, potem je tu še misel in predvsem zavest. Beseda, ki je v predstavi prisotna, pa gledalce nagovarja o nesmiselnosti oglasov, reklam, medijskega pompa. Ni besed, ki bi imele neki pomen, ki bi gledalce začarale … zgolj in samo nakladanje tja v tri dni, brez repa in glave …

To prav vleče gledalca, da komaj čaka, da "spregovorita" gib in glasba. Mogočna in prodorna. Kaj vse lahko ustvari telo, vsaka mišica, vsako vlakno v njem, so dokazali plesalci. Tako močna izraznost, da kar boli. Vsak gib, vsako vlakno ima svojo vlogo. Vlogo, ki nas nagovarja, da razmišljamo, kam nas vodi to hitenje, to pehanje za materialnim, ta tehnologija … telefoni in računalniki.

Plesalci, vrhunske mednarodne zasedbe, so nam, ljudem, nastavili ogledalo. Dobesedno! Upam, da je vsakdo, prav res vsakdo dojel sporočilo tega ogledala. Ki opozarja, nagovarja, naj vendarle nekaj spremenimo v svojih življenjih. Če drugega ne, da se včasih odpravimo v naravo, pustimo doma vse skrbi, pametne telefone, slušalke … In prisluhnemo tišini v sebi in zvokom narave, ki ponuja toliko lepega. Se osredotočimo na dihanje, mu prisluhnimo in uživamo. V miru in tišini.

Adam in Eva, Sizifovo delo, Opij, ki izkrivlja resnico. To so liki iz Biblije, iz mitologije, ki zelo nazorno pokažejo na probleme sodobne družbe. Vsakdo išče svojo resnico, vsak je morebiti ne najde, prav vsak plesalec v predstavi pokaže, kaj išče in kako je uspešen v tem.

S sinhronostjo gibov, plesom "dervišev" (moja asociacija), pa vseh osem nastopajočih nakaže, da je resnica ENA: kar seješ, to žanješ!!! Da je smisel življenja v druženju, v ljubezni, prijateljstvu, če seješ sovraštvo, tudi žanješ sovraštvo, če pa v prst položiš ljubezen, se iz tega semena rodi vrtnica ljubezni, s trnjem, ki ga življenje potrebuje, saj bo le skozi trnje dospelo do zvezd (Per aspera ad astra - Skozi trnje do zvezd).

Če je vsaj, kdo odkril ta sporočila v predstavi, je bil namen ustvarjalcev dosežen. Dosežen pa je bil v potu njihovih teles, z virtuoznim gibom, s predanostjo temu, kar z užitkom počnejo. In to so dokazali, to svojo predanost, to svoje poslanstvo! Več kot očitno.

Vse to je občinstvo nagradilo z gromkim aplavzom, stoje, z zanosom, z neprikritim občudovanjem … In to so si akterji res zaslužili. Čestitke vsem, čestitke za vaš čas, ki ga tako nesebično delite, nam, našim otrokom, tudi s podajanjem znanja, saj ste vsi, ne zgolj plesalci in koreografi, temveč tudi pedagogi, topel vzgled, kaj vse se da, če se hoče. In to daleč stran od ponorelega sveta, tudi v ZAROTI TIŠINE.

Hvala!!!